Iz poglavja:
DAVČNI INŠPEKCIJSKI NADZOR
Pritožba zoper odločbo
Naslov pošiljatelja pritožbe - pooblaščenca!
Če jo pošilja zavezanec sam je tu njegova firma z vsemi podatki
Kraj in datum: DD.MM.LLLL
|
REPUBLIKA SLOVENIJA |
|
Ministrstvo za finance |
|
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE |
|
DAVČNI URAD MARIBOR |
|
Titova cesta 10 |
|
2502 MARIBOR |
|
Zavezanec za davek: |
Popolno ime, kot je vpisano v register davčna številka: ki ga po pooblastilu zastopa (ime in priimek in kot kaj ga zastopa) |
ŽIG pooblaščenca in
PODPIS pooblaščenca
PRITOŽBA
zoper odločbo Davčnega urada Maribor,
številka: ___________________________ , z dne __________________
zaradi
odmere ( treba je navesti zakaj, zaradi katere odmere se zavezanec pritožuje, da je to takoj razvidno že na prvi strani pritožbe)
na
REPUBLIKO SLOVENIJO, MINISTRSTVO ZA FINANCE
1x priporočeno s povratnico
Pooblastilo izkazano (če ni bilo še predloženo se priloži)
Priloge ______ X
----------------------------------------------------------------------------------------
Uvodni stavek na drugi strani:
Davčni zavezanec ____________________ d.o.o., naslov: ___________, 2000 Maribor, (v nadaljevanju: zavezanec za davek), se po pooblaščencu pritožuje zoper v uvodu navedeno odločbo Davčnega urada Maribor (v nadaljevanju: davčni organ), s katero mu je bilo dodatno naloženo plačilo (navesti katerega davka in za katera obdobja)
v skupnem znesku _________ EUR in pripadajoče obresti v znesku __________ EUR.
Zavezanec za davek izpodbija prvostopno davčno odločbo zaradi:
(našteti zaradi česa se izpodbija, npr.: zaradi nepriznanega vstopnega DDV za obračunsko obdobje julij 2005; zaradi nepriznanih stroškov raziskave trga po računu XX)
Če pa se odločba izpodbija v celoti pa je treba navesti:
Zavezanec za davek izpodbija prvostopno davčno odločbo v celoti in pri tem uveljavlja pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava, nepopolno in napačno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev pravil postopka (navedejo se tisti razlogi, ki dejansko obstajajo; če so podani vsi trije razlogi se navedejo vsi trije. V zvezi z razlogi za pritožbo glej tudi poglavje 3.10.1.5).
V tem delu je v pritožbi navedeno zakaj se pritožnik pritožuje, zoper kateri del izreka in iz katerih pritožbenih razlogov. Temu sledi utemeljitev pritožbe.
Pri pregledu pritožb, ki so jih dostavile stranke zaradi vložitve upravnega spora, sem ugotovil, da večina zavezancev za davek sestavi pritožbo tako, da sledi obrazložitvi, ki jo je podal davčni organ. V preteklosti so velikokrat bile obrazložitve v odločbi enake kot v zapisniku z dobesednim navajanjem, nato dobesedno navajanje pripomb zavezanca in nato še odgovor davčnega organa. Takšna odločba je nepregledna in ni pravilno sestavljena. Če v pritožbi temu sledi še pritožnik bo drugostopni organ le s težavo ugotovil kaj sploh želi in bo moral dejansko sam iskati odgovor na vprašanje, zakaj se pritožuje.
Zavezanec se lahko pritožuje zoper odmerno odločbo iz treh pritožbenih razlogov, ki jih mora utemeljiti. Če v vsebini obrazložitve ne najde utemeljitve pomeni, da ta pritožbeni razlog ne obstaja in je pritoževanje nesmiselno. Pritožba kot redno pravno sredstvo omogoča zavezancu, da zahteva od pritožbenega organa naj popravi napako, ki je bila storjena pri odločitvi v prvostopni odločbi. Če ne navedemo za kakšno napako gre in s čim je bila storjena, pritožbi ni mogoče ugoditi. To pa pomeni, da bodo pritožbene navedbe drugače urejene, kot je obrazložitev v pritožbi.
Glede obsega pritožbe je treba spoštovati stari rek, da se strup prodaja v majhnih količinah. Lahko bo pritožba na nekaj straneh bolj uspešna kot na nekaj deset straneh. Kvaliteta ni nujno odvisna od količine napisanega besedila. Seveda je razlika, če se obdavčitev nanaša na več davkov, na več obdobij in na veliko število listin, ki jih je treba individualno obravnavati. V takih primerih bo obseg pritožbe nujno znatno večji, saj bo treba navajati veliko dejstev in dokazov. Glede na pritožbene razloge bo zavezanec lahko konkretno oblikoval pritožbo v nadaljevanju takole:
Davčni zavezanec utemeljuje svojo pritožbo z naslednjimi navedbami:
1.
Napačna uporaba materialnega prava
Če se zavezanec pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega prava potem mora navesti v zvezi s katero odločitvijo je bilo napačno uporabljeno materialno pravo in zakaj je bilo napačno uporabljeno. Navesti je treba kako bi davčni organ v konkretnem primeru moral uporabiti določbe materialnega prava in katere določbe bi moral uporabiti, pa jih ni uporabil. Bistvo te pritožbene navedbe pa je v tem, da se navede kako je to vplivalo na pravilnost odločitve in kakšna bi morala biti pravilna odločitev. Če napačna uporaba materialnega prava ali pa dejstvo, da neka določba, ki bi morala biti uporabljena ni bila, ni vplivalo na višino obdavčitve, bo pritožbeni organ sicer lahko potrdil, da ima pritožnik prav a prvostopne odločbe v odmeri ne bo spreminjal. To pa seveda ni cilj pritožbe, saj zavezanec želi zmanjšati naloženo davčno obveznost v odločbi.
Pavšalno pritoževanje zavezanca za davek, da davčni organ ni prav odločil o neki zadevi brez konkretnih navedb, kaj je s tem kršil, ne bo pripomoglo k drugačni odločitvi s strani drugostopnega organa.
Dokaz:
Na koncu pritožbenega razloga navede zavezanec dokaze s katerimi dokazuje svoje trditve. V primeru pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava ali iz razloga, ker neki predpis ni bil uporabljen, bo kot dokaz predlagan:
- preudarek drugostopnega organa
2.
Napačna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Davčni organ je dolžan pravilno in popolnoma ugotoviti dejansko stanje in na tej podlagi odločiti v odločbi. Na to lahko vpliva tudi zavezanec za davek s svojim sodelovanjem v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Če neko dejstvo ni pravilno ugotovljeno ali ni v celoti ugotovljeno, je to razlog za pritožbo. Pomembno tudi je, da je to dejstvo vplivalo na izvedeno obdavčitev. Pritožnik torej zatrjuje, da bi v primeru, če bi davčni organ pravilno oziroma popolnoma ugotovil dejansko stanje, bila obdavčitev drugačna.
Pritožbo iz tega pritožbenega razloga je treba utemeljiti s tem, da se navede posamezne ugotovitve davčnega organa, ki so napačne ali nepopolne, kaj bi davčni organ moral v zvezi s tem ugotoviti in kako bi to vplivalo na obdavčitev. Pritožbo iz tega pritožbenega razloga zavezanec utemeljuje z vsemi primeri, ki so v odločbi, ne glede na to na katero vrsto davka in na katero obdobje se nanašajo. Utemeljuje se pritožbeni razlog, kar pa nujno zahteva drugačno sistematiko, kot je v obrazložitvi odločbe.
Dokaz:
Brez dokazov ni mogoče zatrjevati, da je bilo dejansko stanje napačno ali nepopolno ugotovljeno. Zavezanec mora za vsako trditev predložiti ustrezen dokaz. Če dokaza ni predložil že v pripombah na zapisnik in gre za novi dokaz, je treba upoštevati določbo 3. odstavka 238. člena ZUP, ki določa, da pritožnik v pritožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih zavezanec upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti v času davčnega inšpekcijskega nadzora.
V primerih ko davčni inšpektor v času nadzora ni želel sodelovanja zavezanca, bodo njegove ugotovitve lahko nepopolne, ker zavezancu ni dal možnosti, da prikaže še dodatna dejstva. Če je bilo sodelovanje dobro, bo tudi pritožbenih razlogov iz tega naslova manj. Podrobno je o dokazih pojasnjeno v poglavju 3.6.2.
Kot dokaz se navede listina, ki dokazuje trditev pritožnika. Navesti je treba ime listine, njeno številko in datum. Če je listina že bila predložena davčnemu organu je ni treba ponovno dostavljati. V tem primeru je dovolj, če se navede: »že predložena v spis«.
3.
Kršitve pravil postopka
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na napačno uporabo materialnega predpisa in nepopolno ali napačno ugotovljeno dejansko stanje, so materialne narave. Kršitev pravil postopka pa je procesne, formalnopravne narave.
Pri teh kršitvah je pomembno ali je kršitev pravil postopka vplivala na končno odločitev davčnega organa. Drugostopni organ bo lahko pritrdil pritožbenim navedbam, da so bila kršena pravila postopka, vendar zaradi tega ne bo spremenil prvostopne odločbe, ker kršitev ni vplivala na končno odločitev.
Če pa gre za absolutno bistveno kršitev, glej pojasnilo v poglavju 3.10.1.5, potem pa je takšna kršitev razlog, da se zaradi nje izpodbijana odločba odpravi, ker ni bila izdana na zakonit način.
Če zavezanec vlaga pritožbo ima pravico navajati vse procesne kršitve, katere je praviloma navajal že v pripombah na zapisnik, ne oziraje se na to ali so vsaka zase vplivale na končno odločitev ali ne. V primeru, če je teh kršitev več se lahko oceni, da čeprav vsaka kršitev zase ni imela direktnega vpliva na odločitev, pa so vse skupaj vendarle imele vpliv na to, da postopek ni bil izveden zakonito in da je odločba zaradi tega vsaj sporna. Veliko majhnih nezakonitosti namreč lahko pripelje do tega, da je celoten postopek nezakonit.
Dokaz:
Kot dokaz za kršitve pravil postopka bo praviloma služil zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru in drugi dokazi, ki bodo potrdili navedbe o tej kršitvi. Lahko je tudi preudarek drugostopnega organa.
4.
Na podlagi vseh svojih pritožbenih navedb, zavezanec za davek, po svojem pooblaščencu
predlaga,
Varianta 1
da naslovni prvostopni organ, Davčni urad Maribor prouči pritožbo in spozna, da je pritožba utemeljena in ni potreben nov ugotovitveni postopek, zato naj zadevo reši drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s to pritožbo izpodbija. Če temu predlogu ne bo sledil, pa naj pritožbo pošlje drugostopnemu organu, ki naj
pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.
Varianta 2
da naslovni prvostopni organ, Davčni urad Maribor prouči pritožbo in spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln in da je to utegnilo vplivati na odločitev, zato naj postopek dopolni. Na podlagi dopolnjenega postopka naj izda novo odločbo, s katero bo nadomestil izpodbijano odločbo. Če temu predlogu ne bo sledil, pa naj pritožbo pošlje drugostopnemu organu, ki naj
pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.
Varianta 3
da naslovni organ spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, zato jo naj brez odlašanje pošlje drugostopnemu organu, ki naj
pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.
Priloge: ____X, kot je navedeno v pritožbi
Stroški: (glej pojasnilo v poglavju 3.7)
– - sestava pritožbe _______ odvetniških točk
– 2% materialni stroški
– DDV
