DDVpoznavalec.si - od 20.10.2011 do 31.12.2011

1. Nastanek in obseg pravice do odbitka

…

67. člen ZDDV-1

(uveljavljanje pravice do odbitka)

(1) Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora davčni zavezanec izpolnjevati naslednje pogoje:

a) za odbitke v skladu s točko a) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z dobavo blaga ali storitev, mora imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom tega zakona;

b) za odbitke v skladu s točko b) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot dobava blaga ali storitev, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;

c) za odbitke v skladu s točko c) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s pridobitvami blaga znotraj Unije, v obračunu DDV iz 87. člena tega zakona mora navesti vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve, in imeti račun, izdan v skladu z 81. do 84. členom tega zakona;

d) za odbitke v skladu s točko d) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Unije, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;

e) za odbitke v skladu s točko e) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi z uvozom blaga, mora imeti uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek DDV, ki ga je dolžan plačati oziroma omogoča izračun tega zneska;

f) če je dolžan plačati DDV kot naročnik ali kupec v skladu z 2., 3. in 4. točko prvega odstavka 76. člena ali 76.a členom tega zakona, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

(2) Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu s prvim odstavkom tega člena. Če davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV.

(3) Davčni zavezanec iz četrtega odstavka 95. člena tega zakona lahko odbije znesek pavšalnega nadomestila v davčnem obdobju, v katerem je pavšalno nadomestilo plačal.

(4) Če davčni zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan DDV od osebe, ki ga po tem zakonu ne sme izkazati, ne sme odbiti izkazanega DDV, ne glede na to, ali nepooblaščena oseba ta DDV plača.

(5) Če davčni zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan višji znesek DDV, kot bi moral biti po zakonu, ne sme odbiti tega višjega zneska, ne glede na to, da je bil DDV plačan.

(6) Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago.

KOMENTAR

67. člen ZDDV-1 opredeljuje pogoje, ki jih mora izpolniti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, za uveljavitev pravice do odbitka DDV v zvezi z naslednjimi transakcijami:

a)     za obdavčene dobave blaga in opravljanje storitev na ozemlju Slovenije mora razpolagati z računom, izdanim skladno z določili ZDDV-1;

b)     za uporabo blaga za namene opravljanja dejavnosti ali ob spremembi namembnosti uporabe blaga, ki se proizvede, zgradi, nabavi, predela ali uvozi v okviru opravljanja dejavnosti mora obračunsko obveznost za DDV iz naslova dobave blaga, ki se šteje, kot da je opravljena za plačilo, izkazati v obračunu DDV ter razpolagati z računom – vendar v tem primeru ni predpisano, da mora ta račun imeti vsebinsko vse predpisane elemente, kot to določa ZDDV-1. V takšnem primeru se »priporoča,« da davčni zavezanec, ki npr. prenese pisarniški material iz zalog trgovskega materiala med pisarniški material, sam sebi izstavi račun[1] (ali drug ustrezen dokument – temeljnica itd.), na osnovi katerega bo izkazal delno pravico do odbitka vstopnega DDV, kot mu pripada skladno z odbitnim deležem.

c)      za obdavčene pridobitve blaga znotraj Unije mora razpolagati z računom, izdanem skladno z določili ZDDV-1 ter v davčnem obračunu izkazati vse podatke, vključno z obračunanim DDV za opravljeno pridobitev, ki so potrebni za izračun zneska DDV za opravljeno pridobitev.

d)     za obdavčene pridobitve blaga znotraj Unije za potrebe Nata in za uporabo blaga, ki se za namene poslovanja podjetja odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice mora imeti račun (ni navedeno, da mora le-ta imeti vse vsebinske elemente skladno z določili ZDDV-1) ter v davčnem obračunu izkazati vse podatke, vključno z obračunanim DDV za opravljeno pridobitev, ki so potrebni za izračun zneska DDV za opravljeno pridobitev;

e)     za uvoz blaga mora razpolagati z uvoznim dokumentom, kjer je naveden kot prejemnik ali uvoznik blaga z navedbo zneska DDV, obračunanega pri uvozu;

f)       za vse primere, kadar je zaradi opredelitve kraja opravljanja storitev oziroma dobave blaga plačnik DDV naročnik storitve oziroma kupec blaga, identificiran za namene DDV v Sloveniji, mora le-ta razpolagati z računom ali z drugim dokumentom, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV in v davčnem obračunu izkazati obveznost za obračunani DDV iz naslova opravljene transakcije.

[…]

Spremembe PZDDV, ki so se pričele uporabljati od 03.04.2010 naprej, so prinesle tudi določene spremembe glede uveljavitve pravice od odbitka DDV pri obrnjenem davčnem bremenu. Tako peti odstavek 107. člena PZDDV v povezavi s pravico do odbitka DDV v primerih »obrnjenega davčnega bremena« določa, da lahko davčni zavezanec kot prejemnik blaga ali storitev, kjer nastopa (tudi) kot plačnik DDV, to pravico do odbitka uveljavi ob kumulativni izpolnitvi naslednjih pogojev:

·          za prejete transakcije je kot plačnik DDV izkazal v svojem davčnem obračunu obračun DDV oziroma obveznost iz naslova DDV;

·          razpolaga z računom ali drugim dokumentom, ki vsebuje podatke za zagotovitev pravilnega obračuna DDV;

·          dokument iz predhodne alineje je pridobil pred iztekom roka za predložitev obračuna DDV.

Navedeno lahko apliciramo in uveljavimo v vseh primerih  obrnjenega davčnega bremena, kot sledi v nadaljevanju[2]:

·         pri preprodaji električne energije, kot to določa 22. člen ZDDDV-1 (2. točka prvega odstavka 76. člena ZDDV-1);

·         pri prenosu davčnega bremena skladno z določili prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 (3. točka prvega odstavka 76. člena ZDDV-1);

·         pri izvedbi transakcij skladno z določili 76.a člena ZDDV-1;

·         pri vseh ostalih prenosih davčnega bremena, če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ne plača DDV v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZDDV, zato je plačnik DDV prejemnik blaga oziroma storitev (tretji odstavek 76. člena ZDDV-1) …

SE NADALJUJE …(v knjigi …)